Slovenska rotunda v steklu na Češkem

Gradnja cerkve ima lahko tudi nemilo usodo, če pomislimo na tisto v Košakih pri Mariboru, ki jo še vedno ponujajo na dražbi. Projektant te cerkve je arhitekt Ivo Goropevšek. Pošalimo se lahko, da mu prav zdaj prodajajo cerkev v Košakih, drugo, postavljeno v Češki republiki, ki jo je ravno tako načrtoval, pa bodo 5. oktobra blagoslovili. Gradnja s predračunsko vrednostjo približno tri milijone dvesto tisoč evrov je zahtevna in je resda trajala dobrih dvanajst let, toda končala se je srečno.

Cerkev Sv. Duha, v kraju Staré Mesto na Moravskem. “Žegnanje”, torej benedikcija oziroma blagoslovitev cerkve v oktobru je omogočila, da bo cerkev polno zaživela. Pater Miroslav Suchomel, duhovni oče župnije Staré Mesto, pojasnjuje: “Benedikcijo, kot pri nas tudi pravimo blagoslovitvi ali žegnanju, ki se nanaša predvsem na prezbiterij in oltar, je potrebna zato, ker nam bo to vendarle omogočalo začetek delovanja. Marsikaj bo namreč treba še postoriti v notranjosti cerkve, saj bo oprema še nekaj časa provizorična. Čaka nas tudi oblaganje zvonika ter polkrožne stene pomožne kapele, ki bosta pokrita s peščenjakovimi ploščami”.

Župnija Staré Mesto leži na Morávskem, na sredi nekdanje slovanske Velikomoravske kneževine (ali npr. latinsko Moravia Magna). Tukaj je bil glavni sedež kneževine, ki se je v tistem času - v devetem in desetem stoletju - imenoval Veligrad. Danes ima mesto nekaj manj kot sedem tisoč prebivalcev, je samostojna občina, spada pod administrativno regijo Zlín ter v nadškofijo Olomuc, oddaljeno kakšnih 80 km, dekanat pa je samo čez reko Moravo v bližnjem mestu Uherské Hradište. Prav zaradi mnogih izkopanin se Staré Mesto ponaša tudi z bogatim muzejem Velike Morávske, kot so zgodovinarji kasneje poimenovali to slovansko državno tvorbo, naslednico Samovega kraljestva.

 

Na kratko rečeno, je Velikomoravska kneževina obstajala med leti 833 in 906/907. Njene meje so se večkrat spreminjale, obsegala pa je predvsem Moravsko, velike dele današnje Slovaške in Madžarske; po nezanesljivih virih naj bi izpostavljeni jezik tega velikega ozemlja segal tudi v Slovenijo, natančneje - v Prekmurje. Tukaj sta delovala sv. Ciril in Metod in od tod se je začelo pokristjanjevanje Slovanov. Bližnji Velehrad je dandanes veliko romarsko središče, spominjajoče na slovensko Brezje. Na god sv. Cirila in Metoda je v Češki republiki državni praznik in dela prost dan, v spomin na delovanje obeh solunskih bratov, ki sta na povabilo moravskega kneza Rastislava spomladi leta 863 v ta del prinesla krščanstvo in povzdignila slovanski jezik v liturgično rabo, poleg latinščine in grščine. Sv. Metod, Cirilov starejši brat, je umrl na Moravskem, sv. Ciril pa v Rimu. Oba veljata za sopatrona Evrope in apostola Slovanov. Lani, ob 1150-letnici njunega prihoda, je bilo tukaj veliko romanje, ki se ga je udeležilo tudi kakšnih sedemsto vernikov zvečine iz Prekmurja in Štajerske.

Arhitekt Ivo Goropevšek si je zamislil posebno, monumentalno, a uravnoteženo ter niti malo ne bahato stavbo, ki ji morda nikjer ni prave primere. Zasnovana je kot rotunda, ki ji je pridana polkrožna zimska kapela. Nosilni del ladje je oprt na dvanajst stebrov, ki simbolizirajo dvanajst apostolov. Kot lahko še dalje preberemo v opisu projekta, je cerkev dolga 43 m, široka 27 m, višina glavne ladje je 11,5 m, višina v kupoli pa 21,5 m. V glavni ladji je 450 sedežev, v zimski kapeli pa 45. Ladja je obdana z velikimi steklenimi okni, predvideni pa so tudi vitraji. Zakaj steklo? Ker skozenj svetijo žarki, kar simbolizira darove Sv. Duha, ki mu je cerkev posvečena. Streha je četrtinski krog - obrnjeni obok, ki spominja na baldahin, simbol lahkosti in vznesenosti. Zvonik je visok sedemintrideset metrov. V spomin na sv. Cirila in Metoda ima dva kraka, ki ju povezuje enakokraki “slovanski” oziroma bizantinski križ, kakršnega so našli med številnimi arheološkimi izkopavanji v okolici že desetletja prej. Zanimivo je, da je zvonik nekoliko naklonjen k ladji, osi stebrov in zvonika pa se navidezno stekajo v isti točki, kar simbolizira usmeritev k enemu cilju, k Bogu. Cerkev stoji na vzpetinici, pravzaprav na krajevni dominanti, tam, kjer so še pred gradnjo arheologi našli veliko najrazličnejših predmetov. V neposredni bližini je Muzej Velike Morave, znotraj katerega je videti tudi ohranjene temelje cerkve iz 9. stoletja. Kako premišljeno je postavljena nova cerkev, priča ne le bližina njene predhodnice, marveč tudi to, da obe cerkvi ležita v isti osi in na isti dominanti, pa tudi glavni vhod je obrnjen v tisto smer. Tako je povezana preteklost s sedanjostjo, utemeljuje opis projekta, katerega avtor je arhitekt Ivo Goropevšek. Cerkev ni le duhovni prostor, zato so obsežni kletni prostori namenjeni družabnim dogodkom, prireditvam, pouku in najrazličnejšim srečanjem. Objekt je hkrati tudi varčno zasnovan, brez barier, z dvigalom v zvoniku, v celoti bo ogrevan s talnim ogrevanjem, stekleni del pa ima številno ventilacijo.

Resda bodo še kar nekaj časa v rabi manj zahtevne, začasne rešitve, zlasti pri liturgični opremi, kot so prezbiterij, ambon, krstilnica, oltar … Prepričani smo lahko, da tudi ta “začasnost” ne bo trajala predolgo, saj so prebivalci, ne le župljani, gradnjo ves čas bogato podpirali v nabirkah, s prostovoljnim delom in drugimi darovi.

 

Peter Kuhar, foto Lenka Kuhar Daňhelová

Vir: Novi Glas, Gorica, Trst, 6. oktober 2014