Praga v decembru 2012

Relace Svet kulture, Radio Slovenija, program Ars, 24.12.2012

Vir: https://tvslo.si/#ava2.153950198, od min. 5:30 do 9:50

Tudi na Češkem se v decembru vse vrti podobno kot drugod po svetu. Zlati zadnja dva tri tedne turisti napolnijo vse večje trge ne le v Pragi, ampak v vseh večjih mestih. Tam pa so na voljo stojnice s potrebnimi in nepotrebnimi rečmi, predvsem pa s s pivom, klobasami, sladkarijami in kuhanim vinom. O prazničnem utripu iz Prage Peter Kuhar.

Še vedno je na tako, da je Božič tukaj pojmovan  predvsem kot družinski in komajda kot cerkveni praznik. Silvester pa je predvsem za turiste, in tudi množična praznovanja na prostem so se povsem uveljavila.  Desetmilijonska Češka je namreč zelo sekularna država. Po lanski statistiki je kar 6 milijonov čeških državljanov napisalo, da ne pripadajo k nobeni religiji, katoličanov je nekaj čez milijon, manj kot sto tisoč je protestantov različnih vej, milijon ljudi pa točke o religiji sploh ni izpolnilo. Tako pravi statistika. Reči pa velja, da so na božič imeli proste dneve tudi v prejšnjem prosovjetskem režimu, česar v Sloveniji ni bilo vse do konca osemdesetih let. Za večino na Češkem je božič še vedno samo družinski praznik z dreveščkom in darili. Kljub vsemu so se kar obdržali nekateri stari običaji in koledniške pesmi, obstaja pa celo gibanje, ki hoče vrniti »češkega« Jezuščka oziroma »Ježíška«, saj ga zlasti v trgovinah vedno bolj spodriva globalna maskota bradatega strička v rdečem kombinezonu in z rdečo čepico. Na hribovitem in z nepreglednimi gozdovi poraščenem severozahodu Češke obstaja kraj, ki se imenuje Boží dar. Tam naj bi Ježíšek domoval, zato tamkajšnja pošta sprejema na tisoče otroških pisem in razpošilja želena oziroma naročena darila. To je pač svojevrsten izraz poslovne domiselnosti ter novodobne kulture češke potrošniške družbe.  Temu je vedno bolj podrejena tudi vsa živa kultura, galerije in muzeji, gledališča, založništvo, kinematografija, televizijske in radijske postaje, kar se decembra v Pragi zelo izrazito pozna. Tudi osrednja gledališka hiša -  Narodni divadlo – stavi decembra že nekaj let predvsem na Hrestača, Rusalko, na Aido in Moliera, Laterna magica pa na Legende magične Prage. Tudi zelo popularno gledališče Rokoko vabi s komedijo, in sicer z Letečim cirkusom Monty Phyton. Slovito Divadlo na zabradli – po naše Gledališče na ograji si je čez božične dni vzelo prosto, takoj nato pa sta na sporedu Brechtovo Galilejevo življenje ter Havlova drama Asanacija. V tem gledališču je deloval tudi Václav Havel, v šestdesetih letih kot scenski delavec, nato pa kot hišni avtor.  V spomin na prvo obletnico Havlove smrti so na tem gledališču postavili tudi spominsko ploščo. Pa še nekaj »slovenskih« dogodkov decembra na Češkem. Poročali smo že o prvem obisku pisatelja Borisa Pahorja in izidu dnevnikov Danice Kržič Valena. Na Filozofski fakulteti Karlove univerze se je pred dnevi končal mesec slovenskega dokumentarnega televizijskega filma, in sicer s portretom jezikoslovca Jožeta Toporišiča in slikarke Ivane Kobilce. Končalo se je tudi češko praznovanje 140 – letnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bilo zaznamovano z več razstavami in celo z mjuziklom v avantgardnem gledališču Gočar  - o treh največjih čeških arhitektih. To so Josef Gočar, Pavel Janák in – seveda Josip Plečnik. Znano je njihovo rivalstvo in prijeteljstvo. V predstavi pa Plečnik tudi poje kot raper, med drugim zagovarja klasično arhitekturo in slavi svojega češkega učitelja, arhitekta Kotĕro. Morda kdaj drugič o tem, sicer pa vam želim lepo praznovanje, tudi če boste v gneči turistov na Vaclavskem trgu v Pragi.