Milan Kundera se vrača na Češko
06.07.2016 15:31Slavni pisatelj je po 47 letih dovolil izid svojega dela v nekdanji domovini.
Avtor številnih znanih romanov, kot so Šala, Neznosna lahkost bivanja, Smešne ljubezni, Nesmrtnost, je dolgo prepovedoval, da bi na Češkem ponatiskovali njegova literarna dela, ki jih je napisal še v češčini. Ne dovoli niti, da bi kdo prevedel v češčino romane, ki jih je v emigraciji napisal v francoščini.
Knjiga Življenje je drugje (Život je jinde) je v več pogledih izjema. V Kunderovi nekdanji domovini je namreč legalno prvič izšla šele zdaj. Po odzivih čeških kritikov sodeč je ta roman najpomembnejše Kunderovo delo sploh.
»Milan Kundera je po sedeminštiridesetih letih dovolil izid svojega dela v nekdanji domovini!« je završalo po literarni Češki. Novica se je znašla v večini tiskanih in elektronskih medijev.
Stalinistični pesnik
Osrednja oseba romana je mlad pesnik, ki hlepi po slavi in priznanju, zato postane goreč komunist, pravzaprav stalinist. Oboje je v tistem obdobju bil tudi Kundera (in mnogi drugi vidni umetniki ter kasnejši disidenti, na primer Pavel Kohout). Roman Življenje je drugje, poudarja Kundera, ni kritika režima in ne obračun s tedanjim režimom ali samim seboj. Seveda to ne pomeni, da je zgodovinska kulisa nepomembna. Pesnik Jaromil, sprva dober avantgardistični literat, se po letu 1948 poistoveti s stalinističnim režimom in mu nekritično, skrajno vdano služi.
To se pozna na njegovi poeziji. Objavlja ode o komunistih, nastopa na propagandističnih zborovanjih in sprevodih. Težave pa ima s posesivno materjo in posledično z ženskami. Bistvo romana je razbiranje vzgibov za določena ravnanja v medsebojnih odnosih, trikotnik, ki ga sestavlja služenje »revoluciji«, mati (ženske) in želja biti priznan, sprejet, tiskan, slaven.
Kunderovo mladostno karieristično ravnanje še danes marsikdo obsoja. Res je, da je bil kar preveč vnet član komunistične stranke ČSSR, a so ga dvakrat sprejeli in dvakrat izključili (prvič je bil član od leta 1948 do 1950, drugič od leta 1956 do 1970).
Varljivo upanje je zatrla invazija enot Varšavskega pakta leta 1968 na Češkoslovaško. Po invaziji, v času »normalizacije«, kot se evfemistično imenuje kasnejše obdobje, so bili mnogi nezaželeni, prepovedani, v zaporih, mnogi so emigrirali ali pa jim je v času »asanacije« (čiščenja) bilo »priporočeno«, naj odidejo iz države. (Václav Havel je na to temo napisal dramo.)
Knjiga za štiristo evrov
Leta 1975 je Kundera na povabilo neke univerze odpotoval v Francijo in se nikoli več ni vrnil v domovino. Takrat so mu odvzeli državljanstvo, vse njegove knjige pometali iz knjižnic in knjigarn, pa tudi na domačih policah jih je bilo kaznivo imeti, celo njegove v češkem jeziku napisane knjige iz tistega obdobja. Šele po žametni revoluciji (1989) je bilo nekatere mogoče najti v antikvariatih.
Prva izdaja romana Življenje je drugje je do včeraj v nekem praškem antikvariatu stala skoraj štiristo evrov, kar je za češke razmere astronomska cena, saj tam le redko katera knjiga preseže ceno dvajset evrov.
Založbi Atlantis iz Brna, Kunderovi hišni založbi v ČR, se je nekako posrečilo prepričati pisatelja, njegove agente in pravne zastopnike, da so dovolili izdati tudi ponatis romana Življenje je drugje. Po prvih odzivih čeških kritikov sodeč je ta roman najpomembnejše Kunderovo delo sploh. Toda – v Brnu leta 1929 rojeni pisatelj svetovnega slovesa je za Čehe predvsem »francoski pisatelj češkega porekla«.
Vir: https://www.delo.si/kultura/knjiga/milan-kundera-se-vraca-na-cesko.html
———
Zpět