HAVEL – POSPRAVITE SVEČE

Za RA SLO/ARS - Kulturna panorama, 21.1.2012

Predlog napovedi:

V kulturnem in političnem življenju je Václav Havel gotovo pomenil nesporno avtoriteto v evropskem in svetovnem merilu. Ljudje mesec dni po njegovi smrti še vedno nosijo sveče in rože pod spomenik Sv.  Václava na osrednjem, Václavskem trgu v Pragi, založniki kar tekmujejo, kdo bo izdal kakšno knjigo o Havlu ali njegovo delo, ta teden pa je slovito praško gledališče Na Zábradli kot svojo prvo ponovoletno premiero izvedlo Havlovo dramo Asanacija. Ljubljanska Drama jo  Kljub velikem spoštovanju in pozornosti, ki je je Havel deležen, pa je vse več znakov, da del vladajoče češke elite skuša čim prej izbrisati spomin na Havla ali ga vsaj nevtralizirati. Iz Prage se oglaša Peter Kuhar.

 »POSPRAVITE SVEČE, DOVOLJ JE HAVLA!« bi lahko rekli o klimi, ki  je na Češkem, ob velikem javnem spoštovanju- tudi že zelo očitna. Sveče, ki so jih ljudje po vsej državi polagali na nekatera spominska mesta, so smetarji sproti odnašali, in to najprej s Hradčanov. Iz voska več ton sveč, nabranih po vsej desetmilijonski Češki, sta ta teden dva kiparja, Lukáš Gavlovský in Roman Švejda, začela odlivati voščene kvadre, iz njih pa bosta izdelala skulpturo srca Havlu v spomin. Srce zato, ker je bilo vedno del njegovega podpisa. Na začetku so različni državni uradi mečkali z dovoljenji za delo in takó akcijo ovirali, zato sta kiparja začela delati kar na svoje, skorajda ilegalno, a jima vsak dan pomagajo številni prostovoljci. Voščeno srce bo od februarja do avgusta stalo pred Narodnim gledališčem, ki je njuno idejo podprlo, a le za to obdobje. Nadaljnja usoda skulpture še ni znana. ---
Pred Havlovo vilo, ki je sosed slovenskega veleposlaništva v Pragi,  je bilo na pločniku še po novem letu precej šopkov ter več sto sveč. Do danes sveč niso odnesli le z Václavskega trga v središču Prage. Sveče so namreč zelo hitro izginjale povsod, tudi izpred hiše na Voršilski 10, kjer je poleg odvetniških in drugih pisarn deloval Havlov urad. Lastnik hiše je bogata plemiška družina Schwarzenberg. Sedanji zunanji minister Karel Schwarzenberg je na začetku Havlovega predsednikovanja bil njegov prvi kancler, se pravi vodja predsednikovega urada. Delovanje Havlove pisarne je podpiral iz lastnega žepa z mesečno rento dva tisoč evrov. Minister Schwarzenberg zdaj pravi, da bo odslej v tej pisarni pač uradoval kdo drug, in se zavzema, da bi Havlov muzej odprli kje drugje. Ta prostor po njegovem za muzej ni primeren, ker javnosti ni dostopen. Havlov urad je imel tri zaposlene, nekdanji predsednik pa je prejemal mesečno državno pokojnino, na voljo je imel državni avto z osebnim voznikom in varovanje. Zdaj je za okni pisarne tema. Sabina Tančevová, Havlova dosedanja tajnica, ne ve, kaj natančno bo odslej delala.
»Pisarna bo gotovo prenehala delovati,« pravi, »ostala pa bo fundacija in mednarodna nagrada, ki sta ju ustanovila zakonca Havel, ter Havlova knjižnica, ki se bo zgledovala po knjižnicah ameriških predsednikov.« 
V Pragi že mesec dni šele premišljujejo, kaj bi morda preimenovali po Havlu - letališče ali gledališče, knjižnico ali kaj drugega. Praško letališče Ruzyně je Havlovo ime rezerviralo samo za naziv v angleščini, vlada pa je v parlament že poslala zakon o priznaju zaslug Václava Havla. Njegovo ime je ta teden dobila osnovna šola, ki jo nekoč obiskoval. Podobnih predlogov o preimenovanju ulic, mostov, trgov, knjižnic in gledališč je cela vrsta. Po medijih in medmrežju se je vnela tudi nekoliko švejkovska diskusija, ali Havlov spomenik postaviti na Václavskem trgu in Havla morda posaditi kar na tistega svetnikovega konja, čeprav on jéže menda splôh ni maral ... Še bolj švejkovska pa je na videz uradna peticija, ki jo je menda podpisalo že čez dva tisoč ljudi, namreč, da naj se sedanji predsednik Češke Václav Klaus, znan po ciničnem odnosu do svojega predhodnika, takoj preimenuje v Václava Havla in da morajo tako storiti vsi naslednjičeški predsedniki.
Prvi, ki so ulico poimenovali po Václavu Havlu, niso bili Čehi, pač pa Poljaki. Havlova ulica je v Gdansku, v zibelki gibanja Solidarność, ki je že od konca sedemdesetih let ves vzhodni blok spodbujala k uporu proti komunizmu. Pa je Lech Wałęsa, voditelj uporov in prvi predsednik Poljske, celo v času žalovanja govoril za medije, da Havla brez Solidarnośći ne bi bilo. Dejstvo je, da se je Češka upirala komunistični diktaturi drugače, bojevito, a manj vidno kot Poljska. Kljub temu pa sta obe državi tako rekoč ob istem času izpeljali demokratične spremembe. Havel, ki je bil dramatik, pisatelj, disident, se je sredi novembra pred 23-imi leti smeje pokazal na nekem balkonu, vznesena tisočglava množica, ki je spodaj zvonila s ključi in tako zahtevala, naj komunizmu odzvoni, pa mu je vzneseno vzklikala: Havel na grad! Havel na grad! In Havel se je po dolgoletnem trdem boju disidenta znašel v novi vlogi, v vlogi voditelja države, kar je nedvomno dobro opravljal.
Prav Havlova smrt je postavila na prvo mesto njegove knjige in dela, ki pišejo o njem. Ta hip je mogoče dobiti kar 94 naslovov, katerih avtor je bodisi Havel sam ali pa se nanj nanašajo. V knjigarnah že zmanjkuje knjiga Človek Havel, ki je prišla na tržišče prav te dni. Napisal jo je novinar Petr Čermák, sicer znan biograf estradnikov, igralcev, športnikov in drugih slavnih ljudi. Redke, a previdne recenzije poudarjajo, da delo ni bulvarsko, saj naj bi besedilo pregledal Havel sam – ali vsaj njegovi ljudje. Založba Galén, ki poleg medicinskih strokovnih knjig izdaja tudi dela nekaterih nekdanjih disidentov, je dala na trg kar tri Havlove knjige. Med njimi je najzanimivejši naslov Motomorfoze, ki je pošel v nekaj dneh. Knjiga prinaša dva prva Havlova skeča,Motomorfóza in Ela, Hela, napisana kmalu na začetku 60-ih let. Skeča nista bila uprizorjena, saj sta nastala v času, ko je sistematično preganjani in zapirani Havel smel v gledališču biti zaposlen uradno samo kot scenski delavec. To gledališče se imenuje Na Zábradli, po naše „na ograji“. Sveža premiera Havlove drame Asanace – oziroma Sanacija – napisane leta 1975, že doživlja prve odmeve. Poleg ugodnih tudi dokaj kritične, češ da je režiser v to uprizoritev stlačil preveč asociacij na trenutne politične razmere. Kritične aluzije v predstavi je deležen celo predsednik države Václav Klaus, ne nazadnje zato, ker se je s svojo suito že nekaj ur po Havlovem pogrebu, torej še v času državnega žalovanja, udeležil neke zasebne božične zabave.  Znano namreč je, da je predsedniški urad držal Havla kolikor mogoče na distanci . Večkrat ga je celo »pozabil« povabiti na uradne slovenosti ob obletnici žametne revolucije, ki jo je vodil Havel in ne Klaus. Tako je še nekaj dni pred Havlovo smrtjo od tam, s Hradčanov, bilo slišati cinične pripombe na rovaš »havlizma«.

na: https://tvslo.si/#ava2.126612238;;, 46 minuta.